»Kaj pa če bi čredno delovanje že na ravni jezika preoblikovali v delovanje jate? Mar ne bi s tem vzpostavili dodatne dimenzije, ki presega linearnost gibanja, njegovo sploščenost in vnaprej predvideno usmeritev?«
»Zamajemo perspektivo: zavrnemo tradicionalno razmerje med plesom in koreografijo. Vprašanja vzniknejo: Če je koreografija vse in povsod, pod kakšnimi pogoji postane odsotna? Kako bomo obravnavali to spremembo?«
»Vendar te transformacije niso nikoli enosmerne, stabilne, zavezujoče, samozadostne – prav nasprotno, lomijo se, se izničujejo, v razpiranju teh razpok, v teh prekinitvah, pa telo začne pripovedovati svojo zgodbo.«
»Najljubši album kot koreografski okvir, kjer ples resonira med predvédenjem, ritmom, glasbeno silo, poslušanjem in slišanjem, naracijo in abstrakcijo. Mateja Kejžarja je presunil Floating Points z albumom Promises. 9 skladb, 9 stavkov, 9 gibov. Kejžar sledi tej glasbi, ki mu nenehno sledi. Premišljata se. Iz najljubšega albuma nastaja novo plesno delo, nov dinamični teritorij. V glasbi, torej paraleli, ki je natanko tu.«
